Islamski centar u slovenskim medijima

centar mala

FOTO: Islamska lepotica streljaj od Slovenije odprla vrata

Avtor: Rok Plestenjak

dzamija-u-rijeci_4_(600_x_391)Reka – Muslimani na Hrvaškem so po skoraj 50 letih čakanja na Reki dočakali džamijo. In to kakšno! Biser moderne arhitekture, ki obiskovalcev ne pušča ravnodušnih. Odmeva misel o najlepši džamiji v Evropi. Reka je živahno mesto. Od slovenske meje je oddaljena le nekaj deset kilometrov, v zadnjem času pa za nasmehe na obrazih meščanov skrbi tudi Matjaž Kek, trener domačega prvoligaškega nogometnega kluba Rijeka. Mariborčan pri tem ni osamljen. Za dobro voljo, izliv ponosa in občutek estetskega lagodja je mesto, ki živi v simbiozi z morjem, pred kratkim poskrbelo za bogato pridobitev. Tik nad obvoznico v četrti Zamet je v nekaj več kot treh letih zrasel verski objekt z izjemnim arhitekturnim sporočilom. Takšnega v svetu (še) ni. Čeprav sprejme več kot tisoč ljudi, je bil v soboto, ko so slovesno prerezali rdeči trak, premajhen za vse, ki so želeli vstopiti v eno izmed modernih čudes na jadranski obali. “Najbolj mi je žal tistih, ki so v nedeljo prepotovali več kot 1000 km, da bi prisostvovali odprtju džamije, nato pa zaradi prevelike zasedenosti niso mogli niti vstopiti v prostor,” nam je povedala Edisa, ki kot prostovoljka pomaga vodstvu džamije, v soboto pa je z informacijami polnila radovedne goste. In teh ni bilo malo. “Imeli smo kar nekaj težav, kam spraviti vse avtobuse. Prišlo jih je več kot sto,” je potožila. Slovesne otvoritve se je udeležilo več kot 20.000 ljudi, med njimi niso manjkali niti predstavniki najvišjih političnih teles, večino zbranih pa so sestavljali muslimani. Z vseh koncev sveta. O vandalizmu niti sledi, postaja turistični simbol Je sveža turistična atrakcija prestolnice Kvarnerja, ki v poletnih mesecih pričakuje izdatno povečan promet. Džamija se nahaja v objemu Sredozemlja, dušo boža pogled na Učko, morje in otoke, v okolici objekta pa prevladuje mediteransko rastlinje. Kamen, ki je bil med gradnjo izkopan, se je vrnil v vrt, poleg džamije pa so tri fontane. Voda, simbol čistosti, v arhitekturi islama predstavlja nekaj posebnega. Vandalizma ali kakršnegakoli nasprotovanja lokalne skupnosti ni bilo zaznati. “Niti malo. Še več, tisti, ki so pred leti nasprotovali gradnji, so se v soboto udeležili otvoritve in bili prijetno presenečeni, lahko bi rekel, da tudi ponosni na pridobitev,” meni Tokalić. O tem je na odprtju spregovoril tudi reški župan Vojko Obersnel in poudaril, da to dokazuje zdravo jedro večkulturnosti mesta. Skriva številne simbolike, zunanjost poudarja obliko polmeseca, simbola islama. In še nekaj tehničnih podatkov.

dzamija-u-rijeci_13_(600_x_367)

Džamija sprejme 1.500 vernikov, spodnji prostor je namenjen moškim, zgornja galerija pa ženskam. Vhoda sta ločena. Ima ogromno kongresnih dvoran, ponuja tudi multimedijski izobraževalni center, zunaj pa privlači pozornost 23 metrov visoki minaret nenavadne oblike, na katerega se je povzpel tudi naš fotograf, čeprav je imel opravka s strmimi in izrazito negostoljubnimi stopničkami. Islamski center leži na območju 3.000 kvadratnih metrov Oglejte si celotno fotogalerijo Džamija hote ali nehote v rekordno kratkem času postaja prepoznaven turistični simbol Reke. Pa čeprav je odprta komaj nekaj dni. Sodeč po vedno večjem zanimanju turistov (tik pred našim obiskom sta odpeljala avtobusa z nizozemskimi in bolgarskimi turisti) zato predstavniki islamske skupnosti na Hrvaškem, ki bedijo nad vodenjem središča, razmišljajo o dodatnih storitvah. “Lahko rečem, da smo 99-odstotno že končali dela. Potrebujemo le še pohištvo, ki bo okrasilo notranjost, čakamo pa še na začetek obratovanja restavracije, da bi lahko našim gostom ponudili še nekaj ugodja,” nam je zaupal Nedžad Tokalić, koordinator projekta islamskega centra na Reki. Njegov pokojni oče je sredi šestdesetih letih preteklega stoletja povezal islamsko skupnost na Reki, slovesnega trenutka, ko je zaživela nova džamija, pa ni dočakal. Na molitve vsakodnevno prihaja nekaj sto muslimanov. V okolici Reke jih živi okrog 10.000, na Hrvaškem pa skupno šestkrat več. Ob petkih je v skladu s pomembnostjo dneva v islamskem pojmovanju obisk še nekajkrat večji. V Alžiriji in Iraku se ni izšlo, na Hrvaškem pač Prihod vernikov, pa tudi radovednežev, ki jih objekt zanima zaradi drugačnih vzrokov, moti le še glasno brnenje gradbenih strojev med džamijo in reško obvoznico, ki pa niso neposredno povezani z najnovejšo versko pridobitvijo, pač pa z gradnjo nove bencinske črpalke.

Da je džamija dočakala dan, ko je lahko zažarela v novi in moderni podobi, se lahko zahvali predvsem emirju iz Katarja, ki je velikodušno prispeval osem milijonov evrov. Na slavnostni otvoritvi ga ni bilo, ga je pa predstavljal katarski finančni minister Mubarek El Kuvari. “Emir je naš največji donator. Pomaga 150 objektom v Evropi, nam pa je šele takrat, ko smo postavili temeljni kamen,” je pojasnil Nedžad, ki je ponosen na dejstvo, da je džamija nastala po idejni zasnovi kiparske stvaritve Dušana Džamonje (zanimiva igra črk njegovega priimka in objekta, ki mu je posvetil dušo). Obliko, ki je navdušila javnost, muslimani pa so jo označili za eno najlepših na svetu, vsekakor pa izstopajočo v Evropi, je zasnoval po vzoru kipca v velikosti malce večje teniške žogice. Original je povečan točno za 300-krat. Nič več in nič manj, gradbeniki pa so se morali pošteno potruditi, da je arhitekturni čudež ugledal luč sveta v tako čarobni podobi. “Ko sem na začetku gradnje doživel infarkt in mesec dni ležal v bolnišnici, sem si pogledal vse džamije moderne arhitekture, a nisem zasledil niti ene podobne. Niti ene, ki bi bila ustvarjena po kipu,” je z zanimivostjo postregel Tokalić. Kipar Džamonja je idejo začrtal v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, se nato prijavil na natečaj za novo džamijo v Oranu v Alžiriji, a njegov predlog ni bil sprejet, potem se je zgodba ponovila še v Bagdadu. V tretje se je izšlo. Prijavil se je še na natečaj na Reki, združil moči z arhitektoma Brankom Vučinovićem in Darkom Vlahovićem, a sprva ni zmagal. Ko pa se je izkazalo, da je takratni zmagovalec ukradel idejo in prerisal eno izmed modnih hiš v Rotterdamu, je bila priložnost ponujena Džamonji. Po njegovem majhnem modelu so napravili model iz žice ter ga preslikali v tridimenzionalno različico. Kaj pa gradnja džamije v Ljubljani? Po zadnjih podatkih gradbeno dovoljenje pričakujejo v poletnih mesecih, minaret naj bi bil visok 40, glavni objekt do 12, molilnica pa do 24 metrov. “Poznam zgodbo, da je bilo v Ljubljani v celoti odkupljeno zemljišče, nato pa so bili vsi napori usmerjeni v to, da se vrne posojilo. Pri džamijah gre tako. Dokler ni temeljnega kamna, ne moreš iskati donatorjev. Šele ko bo postavljen temeljni kamen, bo zadeva bolj resna,” je dejal Nedžad Tokalić in se zahvalil katarskemu emirju za ogromno pomoč, brez katere reška džamija zagotovo ne bi dočakala slovesnega dneva. Preberite še: Na Reki odprli novi islamski center Na Reki so svečano odprli islamski center in njegovo džamijo razglasili za najlepšo v Evropi. Odprtja se je udeležilo več kot 20.000 ljudi, med njimi tudi muslimani iz Slovenije.

Foto: Matej Leskovšek (http://www.siol.net/novice/zanimivosti/2013/05/foto_islamska_lepotica_streljaj_od_slovenije_odprla_vrata.aspx)

Hajrudin Mujkanović